simbol	uporaba	pomen
Izjave
∧	A ∧ B	A in hkrati B (konjunkcija izjav A in B)
∨	A ∨ B	A ali B (disjunkcija izjav A in B)
¬	¬ A	ne A (negacija izjave A)
⇒	A ⇒ B	iz A sledi B (implikacija izjav A in B)
⇔	A ⇔ B	A je ekvivalentno B (ekvivalenca izjav A in B)
∀	∀x	za vsak x (kvantifikator “vsak”)
∃	∃x	obstaja x (kvantifikator “obstaja” oziroma “eksistira”)
Množice
∈	a ∈ M	je element (element a pripada množici M)
	a  M	ni element (element a ne pripada množici M)
Ø    { }	Ø    { }	prazna množica
∩	A ∩ B	A presek B (presek množic A in B)
∪	A ∪ B	A unija B (unija množic A in B)
−    \	A − B    A \ B	A brez B (razlika množic A in B)
‘    C    C	A‘    AC    CA	komplement množice A
u	u	univerzalna množica (univerzum pogovora)
m	m(A)	moč množice A (število elementov množice A)
⊂    ⊆	A ⊂ B    A ⊆ B	podmnožica (A je podmnožica množice B)
P	P A	potenčna množica množice A
×	A × B	kartezični produkt množic A in B
Številske množice
		množica naravnih števil
0	0	množica naravnih števil vključno z 0
		množica celih števil
−	−	množica negativnih celih števil
+	+	množica pozitivnih celih števil
		množica racionalnih števil
−	−	množica negativnih racionalnih števil
+	+	množica pozitivnih racionalnih števil
		množica realnih števil
−	−	množica negativnih realnih števil
+	+	množica pozitivnih realnih števil
0−	0−	množica negativnih realnih števil vključno z 0
0+	0+	množica pozitivnih realnih števil vključno z 0
[  ,    ]	[a, b]	zaprti interval od a do b
(  ,    )	(a, b)	odprti interval od a do b
[  ,    )	[a, b)	polodprti interval od a do b
(  ,    ]	(a, b]	polodprti interval od a do b
		neskončno (meja intervala je v neskončnosti)
−	−	minus neskončno (meja intervala je v minus neskončnosti)
		množica kompleksnih števil
i	i	imaginarna enota
Računanje s števili
+	a + b	seštevanje (v množici naravnih, celih, racionalnih, realnih, kompleksnih števil)
−	a − b	odštevanje (v množici celih, racionalnih, realnih, kompleksnih števil)
∙	a ∙ b    a b	množenje (v množici naravnih, celih, racionalnih, realnih, kompleksnih števil)
:   /	a : b    a / b	deljenje (v množici racionalnih, realnih, kompleksnih števil)
:	a : b	razmerje (a proti b)
		ulomek (a ulomljeno z b)
%	p%	procent (odstotek)
‰	p‰	promil
|   |	|a|	absolutna vrednost (v množici realnih, kompleksnih števil)
		konjugirana vrednost kompleksnega števila
Relacije med števili
|	a | b	deljivost (a deli b)
<	a < b	urejenost po velikosti (a je manjši od b)
>	a > b	urejenost po velikosti (a je večji od b)
≤	a ≤ b	urejenost po velikosti (a je manjši ali enak b)
≥	a ≥ b	urejenost po velikosti (a je večji ali enak b)
Funkcije in koordinatni sistem
	A(x0, y0)	točka A podana s koordinatama (v ravnini)
	A(x0, y0, z0)	točka A podana s koordinatami (v prostoru)
→	f :  A → B	funkcija f preslikuje iz množice A v množico B
D	Df	definicijsko območje funkcije f
Z	Zf	zaloga vrednosti funkcije f
○	f ○ g	kompozitum funkcij f in g   (f od g)
	f −1	inverzna funkcija
	an	potenca (a na potenco n)
		koren (n-ti koren iz števila a)
e	e	Eulerjevo število e = 2.71828…
loga	loga x	logaritem števila x pri osnovi a
log	log x	desetiški logaritem števila x
ln	ln x	naravni logaritem števila x (logaritem pri osnovi e)
sin	sin x	sinus kota x v enotski krožnici, v pravokotnem trikotniku
cos	cos x	kosinus kota x v enotski krožnici, v pravokotnem trikotniku
tg	tg x	tangens kota x v enotski krožnici, v pravokotnem trikotniku
tan	tan x	tangens kota x v enotski krožnici, v pravokotnem trikotniku
ctg	ctg x	kotangens kota x v enotski krožnici, v pravokotnem trikotniku
cot	cot x	kotangens kota x v enotski krožnici, v pravokotnem trikotniku
sec	sec x	sekans kota x v pravokotnem trikotniku
csc	csc x	kosekans kota x v pravokotnem trikotniku
arc sin	arc sin x	arkus sinus števila x
arcsin	arcsin x	arkus sinus števila x
arc cos	arc cos x	arkus kosinus števila x
arccos	arccos x	arkus kosinus števila x
arc tg	arc tg x	arkus tangens števila x
arctan	arctan x	arkus tangens števila x
arc ctg	arc ctg x	arkus kotangens števila x
arccot	arccot x	arkus kotangens števila x
	sin−1 x, cos−1 x, …	glej poglavje: Trigonometrijske funkcije
Geometrija
||	p || q	vzporednost (premici p in q sta vzporedni)
⊥	p ⊥ q	pravi kot/pravokotnost (premici p in q sta pravokotni)
|   |	|AB|	razdalja med točkama A in B (v koordinatah v ravnini, v prostoru)
	AB	razdalja med točkama A in B (v koordinatah v ravnini, v prostoru)
d	d(A, B)	razdalja med točkama A in B (v koordinatah v ravnini, v prostoru)
	M1  M2	skladnost (množici M1 in M2 sta skladni)
~	M1 ~ M2	podobnost (množici M1 in M2 sta podobni)
		usmerjena daljica od točke A do točke B
		vektor
Zaporedja, odvod, integral
	an	n-ti člen zaporedja
	sn	vsota prvih n členov zaporedja
		limita zaporedja
		limita funkcije
	f ‘(x)	odvod funkcije
	∫ f (x) dx	nedoločeni integral funkcije
		določeni integral funkcije
Kombinatorika, verjetnost, statistika
	Pn	permutacije brez ponavljanja
	Pnk	permutacije s ponavljanjem
	Vnr	variacije brez ponavljanja
	(p)Vnr	variacije s ponavljanjem
	Cnr	kombinacije brez ponavljanja
	(p)Cnr	kombinacije s ponavljanjem
!	n !	n faktoriela (n fakulteta)
		binomski simbol (n nad r)
	P(A)	verjetnost dogodka A