Potenčna funkcija

Potence s celimi eksponenti

Potenco an definiramo za eksponent n ∈ N kot produkt n-tih faktorjev, ki so vsi enaki a   (a je poljubno realno ali tudi kompleksno število):
an = a · a · a  · · ·  a   (n faktorjev)

Za ostale celoštevilske eksponente definiramo potenco z naslednjima zvezama:
a0 = 1,       Potenca z negativnim eksponentom

Potence z necelimi eksponenti definiramo s pomočjo korenov.

Za potence veljajo naslednja računska pravila:

an am = an+m
an/am
(an)m = anm
(ab)n = an bn
an/bn

Grafi in lastnosti potenčnih funkcij

Potenčna funkcija je funkcija, ki jo lahko zapišemo z enačbo oblike f (x) = xn   (za n ∈ Z).

Funkciji, ki ju dobimo za n = 0 in n = 1, sta pravzaprav linearni funkciji f (x) = 1 in f (x) = x, zato ju ne uvrščamo med prave potenčne funkcije.
Ostale potenčne funkcije lahko razdelimo v naslednje štiri skupine:

  • Potenčne funkcije z lihim pozitivnim eksponentom (večjim od 1):

    Potenčne funkcije

    Vsaka funkcija iz te skupine ima naslednje lastnosti:
    – Df = R,
    – Zf = R,
    – je liha,
    – v okolici točke T(0, 0) je graf vodoraven (ima vodoravni prevoj),
    – povsod narašča.

  • Potenčne funkcije s sodim pozitivnim eksponentom:

    Potenčne funkcije

    Vsaka funkcija iz te skupine ima naslednje lastnosti:
    – Df = R,
    – Zf = [0, neskončno),
    – je soda,
    – ima minimum v točki T(0, 0),
    – pada na intervalu (−neskončno, 0],
    – narašča na intervalu [0, neskončno).

  • Potenčne funkcije z lihim negativnim eksponentom:

    Potenčne funkcije

    Vsaka funkcija iz te skupine ima naslednje lastnosti:
    – Df = R \ {0},
    – Zf = R \ {0},
    – je liha,
    – ima pol pri x = 0,
    – ima navpično asimptoto x = 0,
    – ima vodoravno asimptoto y = 0,
    – pada na intervalu (−neskončno, 0) in na intervalu (0, neskončno).

  • Potenčne funkcije s sodim negativnim eksponentom:

    Potenčne funkcije

    Vsaka funkcija iz te skupine ima naslednje lastnosti:
    – Df = R \ {0},
    – Zf = (0, neskončno),
    – je vedno pozitivna,
    – je soda,
    – ima pol pri x = 0,
    – ima navpično asimptoto x = 0,
    – ima vodoravno asimptoto y = 0,
    – narašča na intervalu (−neskončno, 0),
    – pada na intervalu (0, neskončno).

    (Za podrobnejšo razlago lastnosti glej poglavji Funkcije in Lastnosti funkcij.)