Potence s celimi eksponenti
Potenco an definiramo za eksponent n ∈ kot produkt n-tih faktorjev, ki so vsi enaki a (a je poljubno realno ali tudi kompleksno število):
an = a · a · a · · · a (n faktorjev)
Za ostale celoštevilske eksponente definiramo potenco z naslednjima zvezama:
a0 = 1,
Potence z necelimi eksponenti definiramo s pomočjo korenov.
Za potence veljajo naslednja računska pravila:
an am = an+m
(an)m = anm
(ab)n = an bn
Grafi in lastnosti potenčnih funkcij
Potenčna funkcija je funkcija, ki jo lahko zapišemo z enačbo oblike f (x) = xn (za n ∈ ).
Funkciji, ki ju dobimo za n = 0 in n = 1, sta pravzaprav linearni funkciji f (x) = 1 in f (x) = x, zato ju ne uvrščamo med prave potenčne funkcije.
Ostale potenčne funkcije lahko razdelimo v naslednje štiri skupine:
- Potenčne funkcije z lihim pozitivnim eksponentom (večjim od 1):
Vsaka funkcija iz te skupine ima naslednje lastnosti:
– Df =,
– Zf =,
– je liha,
– v okolici točke T(0, 0) je graf vodoraven (ima vodoravni prevoj),
– povsod narašča. - Potenčne funkcije s sodim pozitivnim eksponentom:
Vsaka funkcija iz te skupine ima naslednje lastnosti:
– Df =,
– Zf = [0,),
– je soda,
– ima minimum v točki T(0, 0),
– pada na intervalu (−, 0],
– narašča na intervalu [0,).
- Potenčne funkcije z lihim negativnim eksponentom:
Vsaka funkcija iz te skupine ima naslednje lastnosti:
– Df =\ {0},
– Zf =\ {0},
– je liha,
– ima pol pri x = 0,
– ima navpično asimptoto x = 0,
– ima vodoravno asimptoto y = 0,
– pada na intervalu (−, 0) in na intervalu (0,
).
- Potenčne funkcije s sodim negativnim eksponentom:
Vsaka funkcija iz te skupine ima naslednje lastnosti:
– Df =\ {0},
– Zf = (0,),
– je vedno pozitivna,
– je soda,
– ima pol pri x = 0,
– ima navpično asimptoto x = 0,
– ima vodoravno asimptoto y = 0,
– narašča na intervalu (−, 0),
– pada na intervalu (0,).
(Za podrobnejšo razlago lastnosti glej poglavji Funkcije in Lastnosti funkcij.)